Reform Libor-ja

UKINJENO BO OBJAVLJANJE LIBOR-JA

Londonske medbančne obrestne mere (LIBOR-ji) se že desetletja uporabljajo kot temeljne referenčne mere za obrestne mere na globalnih finančnih trgih. Referenčne mere trenutno služijo zlasti za izračun obrestnih mer za kredite, izvedene finančne instrumente, vrednostne papirje in bančne vloge.

Organ Združenega kraljestva za finančno poslovanje (Financial Conduct Authority, FCA), ki je pristojen za LIBOR-je, je 5. 3. 2021 naznanil, da bo prenehal objavljati vrednosti LIBOR-ja za:

·         švicarski frank (CHF) z 31. 12. 2021,

·         japonski jen (JPY) z 31. 12. 2021,

·         britanski funt (GBP) z 31. 12. 2021 in

·         ameriški dolar (USD) z 31. 12. 2021 (en teden in dva meseca) in s 30. 6. 2023 (ostale ročnosti).

 

UČINKI REFORME LIBOR-ja 

Za nas ste najpomembnejši vi kot stranka. Trenutno prilagajamo sisteme (glede vrednostnih papirjev, obresti za vloge in kredite, izvedenih finančnih instrumentov) novim referenčnim obrestnim meram, da bomo lahko z vami sklenili morebitne nove dogovore. 

Razen same referenčne mere se druge točke pogodbe ne bodo spremenile. Za izravnavo strukturnih razlik med LIBOR-jem in nadomestnimi referenčnimi merami (netveganimi referenčnimi merami) in da ne bi spreminjali prvotne obrestne mere v škodo stranke, osnutek uredbe Evropske komisije za nasledstvo CHF LIBOR-ja predvideva fiksne »korekcijske vrednosti« (od- ali pribitke), ki bodo glede na trajanje obresti minimalno zmanjšale ali zvišale vrednosti referenčne obrestne mere, ki bodo nasledile LIBOR (netvegane referenčne mere). Na ta način se zagotovi, da za vas kot stranko prehod na alternativno referenčno obrestno mero ne bo imel bistvenih učinkov. Takšne korekcijske vrednosti se zdijo smiselne tudi za druge valute.

Če vas reforma LIBOR-ja zadeva, se bomo pravočasno obrnili na vas s konkretnimi informacijami in morebitnimi ukrepi.

V zvezi z referenčnimi merami, ki bodo nasledile LIBOR, vam želimo kar najbolj pomagati. Za vsa vprašanja se obrnite na svojega svetovalca.

Te informacije o LIBOR-ju ustrezajo trenutnemu vedenju in se lahko kadarkoli spremenijo. O nadaljnjem dogajanju vas bomo pravočasno obvestili.

CHF-Libor

Tu se kaže naslednja rešitev:

Evropska komisija je objavila osnutek uredbe za posvet, ki predvideva, da naj bi se referenčna obrestna mera CHF LIBOR, ki je uporabljena v obstoječih pogodbah, s 1. 1. 2022 nadomestila s konformno obrestno mero SARON. Pri tem gre za standardizirane obrestne mere za daljše ročnosti, ki se ob koncu obrestnega obdobja matematično izpeljejo iz vrednosti SARON-a (ki se sam nanaša le na posojila z ročnostjo enega dne) iz tega obrestnega obdobja. Osnutek uredbe predvideva, da naj bi obrestno obdobje, za katero se ugotavlja konformni SARON, ustrezalo ročnosti LIBOR-ja, ki ga nadomešča. Vrednost konformnega SARON-a, ki se ugotovi ob koncu obrestnega obdobja, naj bi služila kot referenčna vrednost za naslednje obrestno obdobje (t. i. metodologija »zadnje ponastavitve«). Da bi se izravnale strukturne razlike med LIBOR-jem in konformnim SARON-om in da se prvotna obrestna mera  ne bi spremenila v škodo stranke, osnutek uredbe predvideva fiksne korekcijske vrednosti, ki minimalno zvišajo ali znižajo konformni SARON glede na trajanje obrestnega obdobja.

Seveda so mogoči pogodbeni dogovori, ki odstopajo od uredbe.

Pričakuje se, da bo uredba Evropske komisije po zaključku postopka posvetovanja, na katerega rezultat moramo počakati, objavljena zgodaj jeseni 2021.  

 

LIBOR-ji za USD, GBP in JPY:

Treba bo počakati, ali bo na evropski ali nacionalni ravni prišlo do zakonskega prehoda na nove referenčne vrednosti tudi za te LIBOR-je. 

Četudi se to ne bi zgodilo, navedeni osnutek uredbe Evropske komisije za CHF LIBOR nakazuje možnost tudi za pogodbe, v katerih je LIBOR dogovorjen kot referenčna vrednost za USD, GBP in JPY. Enako kot pri CHF LIBOR-ju naj bi se tudi v teh primerih zaradi preprečevanja pogodbenih vrzeli ukinjena referenčna vrednost nadomestila z referenčno vrednostjo, ki ji je gospodarsko najbliže. 

Tako kot za CHF se že nekaj časa tudi za USD, GBP in JPY objavljajo konformne obrestne mere za daljšo ročnost, izpeljane iz obrestnih mer za posojila z ročnostjo enega dne, in sicer konformna referenčna mera SOFR za USD, konformna obrestna mera SONIA za GBP in konformna obrestna mera TONA za JPY. Z današnjega vidika predvidevamo, ne da bi s tem prehitevali odločitve sodišč, ki bodo odločala v primeru sporov, da bodo ob neobstoječem pogodbenem dogovoru za naslednje obrestno obdobje LIBOR nadomestile te konformne referenčne mere, ugotovljene ob koncu obrestnega obdobja. Neznatne korekcijske vrednosti izhajajo iz priporočil združenja ISDA (International Swaps and Derivatives Association), organizacije, ki zastopa tako interese ustanov, ki bi bile v boljšem položaju zaradi tendenčno višje referenčne vrednosti, kot tudi ustanov, ki bi pridobile z nižjo referenčno vrednostjo, ter si zato prizadeva za čim pravičnejše pravilo glede nasledstva, s katerim bosta zadovoljni obe strani. Po tem priporočilu se je ravnala tudi Evropska komisija pri pripravi osnutka uredbe o CHF LIBOR-ju.

Londonske medbančne obrestne mere (LIBOR-ji) so obrestne mere, po katerih banke najemajo kredite na medbančnem trgu. Ročnosti segajo od čez noč do 12 mesecev, krediti pa so na voljo v najrazličnejših valutah. Poleg EURIBOR-ja med najpomembnejše LIBOR-je na svetu spadajo USD LIBOR, GBP LIBOR, JPY LIBOR, CHF LIBOR, EUR LIBOR in EONIA.

LIBOR-ji so se doslej določali na podlagi ocen strokovnjakov številnih izbranih bank (odbor bank). Leta 2013 so se države G20 odločile, da bodo temeljito reformirale sistem referenčnih obrestnih mer, ki se uporablja po vsem svetu.

Leta 2014 je Odbor za finančno stabilnost (Financial Stability Board – FSB) objavil priporočila za reformo teh obrestnih mer. Pri tem bodo obrestne mere v prihodnosti namesto iz ocen strokovnjakov v največji možni meri izpeljane iz dejansko opravljenih transakcij. 

Pravna podlaga je Uredba o referenčni vrednosti, ki je v EU-ju začela veljati 1. 1. 2018. Dosedanji LIBOR-ji se reformirajo ali pa postopoma nadomestijo z netveganimi obrestnimi merami (Risk Free Rates – RFR) ali alternativnimi referenčnimi merami (Alternative Reference Rates – ARR).

Britanski Organ za finančno poslovanje (FCA), pristojen za LIBOR-je, je 5. 3. 2021 naznanil, da z 31. 12. 2021 ukinja objavljanje LIBOR-jev za CHF, JPY in GBP ter ročnosti za USD (en teden in dva meseca), preostalih ročnosti USD pa s 30. 6. 2023. 

Več informacij o uradni naznanitvi FCA o ukinitvi LIBOR-ja je na spletni strani organa FCA: https://www.fca.org.uk/news/press-releases/announcement.

V Evropski uniji je Evropska centralna banka (ECB) ustanovila delovno skupino za evrske netvegane obrestne mere (ECB Working Group on Euro Risk-Free Rates) s predstavniki bank, združenj in drugih ustanov, ki pripravlja predloge za evrske netvegane obrestne mere (za EONIO in EUR LIBOR) ter njihovo izvajanje. Ta delovna skupina je jeseni 2018 predlagala €STR kot novo evrsko referenčno obrestno mero. ECB od 2. 10. 2019 ugotavlja in dnevno objavlja €STR.

Netvegane referenčne mere so bile doslej določene za naslednje valute:

  • EUR: ESTR (Euro short-term rate),
  • USD: SOFR (Secured Overnight Financing Rate),
  •  CHF: SARON (Swiss Average Rate Overnight),
  • GBP: SONIA (Sterling Overnight Interbank Average Rate).

Trenutno si na evropski in nacionalni ravni prizadevajo opredeliti zakonske določbe nasledstva na podlagi teh netveganih referenčnih mer. 

Več informacij lahko najdete tudi na spletnih straneh naslednjih delovnih skupin za LIBOR: